16. avgust je moj godovni dan. Praznuje namreč sveti Rok, ki je v času epidemije spet postal bolj priljubljen. Na ta dan pa praznuje svoj rojstni dan tudi Cleopas – moj s.p.. Letos že petega, in ob tej priložnosti je za darilo dobil novo spletno stran 🙂
Ta stran pa ni nastala le ker se pač spodobi za rojstni dan podariti nekaj. Ta stran je odsev mene, mojih iskanj in veselja, ki mi ga delo prinaša. Nekaj teh razmišljanj bi rad z vami delil tudi v tem prispevku.
Spomini
Ko sem bil mlajši nisem nikdar razmišljal o s.p.-ju. Odrastel sem ob podobi služb v javni upravi, kot sta ju imela moja starša. Pa tistih pripovedi, kako so mami čakale 3 službe, ko je (več kot 40 let nazaj) zaključila študij. Nekako sem si predstavljal, da se bo nekaj že našlo tudi zame, za diplomiranega teologa.
Po diplomi sem pristal na Zavodu.
Po nekaj mesecih sem dobil priložnost in na Socialni akademiji poprijel za delo na projektu. To je bila moja prva in edina “služba”. Potem pa spet na Zavod. Tokrat za dobro leto in pol.
V tem času sem se poročil, posnel svoj prvi dokumentarec, precej sem bil angažiran tudi pri skavtih. Ves čas pa sem tudi iskal primerno službo. Pa je ni in ni bilo.
Delo, ne služba
Kar nekaj časa sem rabil, da sem odkril razliko med službo in delom. Močan navdih so mi bile besede papeža Frančiška (vir):
Delo nas, če uporabimo prispodobo, “mazili” z dostojanstvom, nas napolni z dostojanstvom; naredi nas podobne Bogu, ki je delal in dela …
Delo. Ne služba.
Služba daje (načeloma) večjo varnost. Delo pa daje dostojanstvo. Omogoča, da svoje sposobnosti, ustvarjalnost, znanje uporabim za služenje bližnjim, za ustvarjanje boljšega sveta. Pa naj bo to delo v službi ali zunaj nje.
In če je služb manjkalo, se je dela kazalo dovolj. Tako sem avgusta 2016 začel svojo podjetniško pot.
Naprej
Skozi projekte sem se ogromno naučil: po eni strani tehnične zadeve, še bolj pa o svoji poklicanosti in poslanstvu. Če sem v začetku sprejemal naročila zaradi sebe (zaradi lastnega preživetja), jih zdaj sprejemam (ali pa zavrnem) zaradi ideje. Ker želim pomagati, da se dobro dobro širi.
V meni je tako dozorelo nekaj smernic, ki jim želim slediti na svoji poklicni poti:
- Od preprostih projektov k celostnim rešitvam: v preteklih letih sem (predvsem na napakah) spoznal, kako nujen je celostni pristop. Samo prenovljena spletna stran nič ne pomaga, če ni integrirana v celotno komunikacijo, če ni redno ažurirana, …
- Od enkratnih storitev k dolgoročnemu sodelovanju: digitalna preobrazba je nenehen proces iskanja novih ter izboljševanja obstoječih procesov in komunikacije, da bi lažje in bolje sledili svojemu poslanstvu.
- Od storitev do relevantnih učinkov: večkrat sem opazil, da kdo meša sredstvo in cilj. Da sredstvo (npr. spletna stran) postane cilj. A kaj nam bo sredstvo, če z njim ne dosegamo sprememb?
Čutite podobno? Morda pa se tudi naše poti kdaj srečajo!
