V prejšnjem prispevku sem pisal o tem, zakaj donacijske strani pogosto ne delujejo. Tokrat pa bi rad odprl vprašanje, ki ga pri organizacijah srečam zelo pogosto:
Ali naj bo donacija čim bolj enostavna ali pa naj ob njej zbiramo podatke o donatorjih?
Na prvi pogled se zdi odgovor preprost. Zakaj ne bi imeli obojega?
V praksi pa se pogosto izkaže, da želja po obojem vodi v slabšo uporabniško izkušnjo in manj donacij.
Dva različna pogleda
Predstavljaj si dva scenarija.
V prvem primeru organizacija objavi QR kodo. Donator jo poskenira, potrdi plačilo in v nekaj sekundah je donacija izvedena.
V drugem primeru mora donator odpreti obrazec, vnesti osebne podatke, izbrati način plačila, potrditi pogoje in šele nato izvesti donacijo.
Katera možnost bo prinesla več donacij?
Verjetno prva.
Katera možnost bo organizaciji dala več informacij o donatorjih in s tem omogočila delo z donatorji na dolgi rok?
Brez dvoma druga.
In prav tu se začne zanimiva dilema.
Podatki sami po sebi niso cilj
V zadnjih letih smo ljudje postali bolj občutljivi glede varstva osebnih podatkov. Uvedba GDPR leta 2018 je to le še spodbudila. Pred tem so številne organizacije zbirale podatke na zalogo. Spomnim se organizacije, ki je v obrazec za prijavo na e-novice dodala obvezna polja za datum rojstva ter fizični naslov.
Seveda, vsi vemo, da se v podatkih skriva nek potencial. Z njimi lahko načrtneje delamo z donatorji, analiziramo ključne podatke in prilagajamo kampanje.
Vprašanje pa je, ali je to za nas realno? Se bomo res ukvarjali z donatorji? Nam je to taka prioriteta, da bomo namenili čas (in sredstva!) za to?
Brez skrbi: tudi, če (trenutno) nimate realnih kapacitet za delo z donatorji, še vedno lahko začnete z zbiranjem donacij – le na bolj enostaven način.
Načinov, kako se lotiti zbiranja donacij je več. V nadaljevanju bi rad predstavil tri modele, sami pa lahko presodite, kateri bi najbolj ustrezal vaši organizaciji.
Minimalni model
Če je vaša organizacija manjša, morda celo brez zaposlenih in temelji na delu prostovoljcev, je lahko povsem smiselna odločitev zelo preprost model: uporaba QR kode za nakazilo ter objava podatkov za nakazilo na TRR.
Donacija je hitra, enostavna in brez zapletenih postopkov.
Ker podatkov o donatorjih ne uporabljate, jih tudi ne rabite zbirati. S tem odpade precej dodatnega dela. Iz bančnih izpiskov sicer lahko vidite, kdo je donator, kdaj in koliko je doniral ter za kakšen namen. Ne morete pa teh podatkov uporabiti za komunikacijo z njim.
To ni slab fundraising. To je fundraising, prilagojen realnim zmožnostim organizacije.
Uravnotežen model
Veliko organizacij se znajde nekje vmes. Želijo omogočiti hitro donacijo, hkrati pa želijo graditi tudi dolgoročne odnose. Če se najdete v tem opisu, lahko ponudite več možnosti:
- QR kodo za hitro donacijo,
- donacijski obrazec z več plačilnimi moduli (plačilo s kartico, PayPal, …),
- prijavo na novice za zainteresirane podpornike.
S tem na eleganten način omogočite oboje: enostavno izvedbo donacije, obenem pa možnost, da donatorji ostanejo v stiku na daljši rok. Po mojih izkušnjah so e-novice, ki jih pošiljate periodično, zelo dober način, da vas donatorji ohranijo “na radarju”. Periodičnost je ključna. Ni treba, da jih pošiljate tedensko. Lahko so mesečno, kvartalno, ali pa dvakrat na leto. Le da se tega držite.
Napredni model
Ko organizacija fundraising vzame resno, se stvari spremenijo. Takrat podatki niso več nekaj, kar zbiramo “za vsak primer”. Postanejo orodje za gradnjo odnosov.
Če želite poznati svoje donatorje (tudi ko bo njihovo število naraslo), jim želite pošiljati relevantne vsebine, se jim zahvaliti in spremljati razvoj podpore skozi čas, boste prej ali slej ugotovili, da potrebujete:
- enotno bazo donatorjev,
- jasne procese (kaj se zgodi, ko dobimo novega donatorja; kako se zahvalimo donatorju …),
- in predvsem človeka, ki bo aktivno skrbel za ta sistem in delal s podatki.
Če tega sistema ni, potem tudi zbiranje podatkov nima smisla.
Vprašanje ni tehnično
Nobeden od teh modelov ni sam po sebi boljši od drugi. Dober model je tisti, ki ustreza velikosti, ciljem in kapacitetam vaše organizacije. Ne gre za vprašanje QR kode, donacijskih obrazcev ali CRM sistema.
Gre za vprašanje, kako resno želimo vstopiti v fundraising.
Če za delo z donatorji nimate časa, ljudi ali načrta, potem je povsem legitimno, da ostanete pri enostavnem modelu.
Če pa želite fundraising razvijati kot pomemben del svoje finančne vzdržnosti, boste prej ali slej potrebovali tudi podatke in sistematično delo z njimi.
Prvi korak
Ne glede na to, na kateri stopnji ste, pa lahko že danes naredite prvi korak. Že pred časom sem ustvaril generator QR kod za donacije. Ta način za podporo je v Sloveniji zelo priljubljen in že v nekaj minutah ga lahko dodate tudi na vašo spletno stran, profile na družabnih omrežjih ali na letak, ki ga boste delili na lokalni prireditvi.
Do generatorja QR kod lahko dostopate na tej povezavi: https://cleopas.si/ustvari-qr-kodo-za-prejemanje-donacij/
Potem pa korak za korakom gradite naprej.
