Nadaljujem s serijo prispevkov o fundraisingu. Do zdaj smo pogledali, zakaj donacije pogosto ne pridejo, zakaj fundraising ni prosjačenje in kako definirati dober namen zbiranja.
Danes pa bi rad napisal nekaj o donacijskih straneh in razočaranju, ki ga precej organizacij ob tem doživi. Če že imamo donacijsko stran, zakaj ljudje še vedno ne darujejo? Če tudi tebe muči to vprašanje, beri dalje.
Košček v sestavljanki
V prejšnjih prispevkih sem pisal, da fundraising ni enako donacijska stran. Je le en košček v tej sestavljanki, ki sam ne bo delal čudežev. A brez tega koščka slika ne bo popolna.
Poglejmo si na hitro še nekaj koščkov te sestavljanke!
- Namen zbiranja. O tem sem pisal v prejšnjem prispevku.
- Komunikacijski kanali. Če ljudje ne vedo, da rabite sredstva, vas ne bodo podprli. Če jih ne boste obvestili po pravem kanalu, bo sporočilo šlo mimo njih.
- Donacijska stran. O tem bom pisal danes.
- Baza donatorjev. Če imate podatke o donacijah in donatorjih zbrane na enem mestu, je veliko lažje komunicirati na prilagojen način.
- Delo z donatorji. Če donatorji ne bodo dobili odziva, zahvale in transparentnega poročanja o vašem delu, je možnost za dolgoročno podporo veliko manjša.
Koščkov je seveda še več, a za umestitev donacijske strani v kontekst bo dovolj.
Problem ni nujno tehnika
Namen zbiranja ste definirali, po svojih komunikacijskih kanalih ste sledilce obvestili in povabili na donacijsko stran. Poglejmo si, kaj se zgodi na njej.
Najprej se je potrebno zavedati, da so ljudje s klikom na povezavo že izrazili nek interes ali vsaj radovednost. Ali bodo dejansko donirali, pa je odvisno od več dejavnikov:
- Ali na strani začutijo, da ste res zaupanja vredna organizacija?
- Ali je takoj razvidno, kakšen je namen zbiranja?
- Ali je izvedba donacije dovolj preprosta?
V prejšnjem prispevku sem pisal, da ljudje lažje podprejo nekaj konkretnega. Donacijska stran je prostor, kjer mora ta konkretnost postati zelo jasna.
Ena ali več strani?
Doslej sem pisal o eni donacijski strani. Vendar to ni pravilo. Donacijskih strani je lahko več. Običajno je to celo veliko bolje.
Če tvoja organizacija deluje na različnih področjih, izvaja raznovrstne projekte, je smiselno, da omogočite donacije na vseh straneh, kjer predstavljate te dejavnosti (saj smo že govorili o tem, kako pomembno je biti konkreten, kajne?). Lahko je to donacijski obrazec, gumb ali pa QR koda za hitro plačilo.
To pomaga tako donatorjem razumeti, čemu namenjajo svoj dar, kot tudi organizaciji, da lažje spremlja in namensko uporablja zbrana sredstva.
Kaj donator vidi?
Eno najbolj pogostih ozkih grl pri postavljanju spletne strani je priprava vsebin – predvsem besedil. Včasih traja mesece ali celo leta, da dobim nekaj vrstic teksta, ki ga potrebujem. Najbrž manjka malo razumevanja digitalnega sveta. Nobene težave ni, če objaviš eno verzijo, ki jo kasneje dopoljnjuješ, popravljaš, ali pa zamenjaš s povsem novo. Sploh pa se je dobro zavedati sledečega:
Ljudje ne berejo samo besedila.
Gledajo tudi:
- fotografije,
- občutek urejenosti,
- transparentnost,
- in znake, da za stranjo stojijo resnični ljudje.
Če donacijska stran deluje zapuščeno, neosebno ali tehnično nezanesljivo, bo tudi pripravljenost za podporo manjša.
Ni treba, da je vse popolno. Pomembno pa je, da človek začuti, da lahko organizaciji zaupajo.
Enostavnost
Ljudje na spletu delujemo precej impulzivno, in področje donacij ni nobena izjema. Če mora človek pred donacijo izpolniti deset polj, ustvariti račun, potrditi tri e-maile in rešiti še matematični test, smo ga verjetno že izgubili.
Vsak dodaten korak pomeni več možnosti, da si premisli.
Zato je dobro premisliti, katere plačilne module želimo ponuditi.
- QR koda za nakazilo: nanje smo se že zelo navadili. So hitre in učinkovite, poleg tega ne prinašajo dodatnih posredniških provizij. Problem bo nastal edino, če prejemate donacije tudi iz tujine – QR kode so narejene za slovenske mobilne banke in na tujih bankah ne bodo delovale.
- Plačilo s kartico: tu ne boste imeli težav s plačili iz tujine. Generacije, ki kupujemo po spletu, smo na ta sistem že navajene. Minus je, da ponudniki teh plačil pobirajo provizijo od vsake transakcije (običajno nekje med 2-5%).
- PayPal: ima običajno nekoliko višje provizije. Ima pa svojo skupino uporabnikov, ki ne želijo vnašati podatkov o kartici povsod. Takim bo ta možnost prišla prav.
- Apple Pay in Google Pay: načina plačila, ki ju uporabniki mobilnih naprav vse pogosteje pričakujejo.
- Flik: še ena slovenska specifika.
Težimo torej k preprostim načinom za izvedbo donacije. Včasih pa vseeno potrebujemo več podatkov o donatorju. Bom o tem napisal nekaj več v enem od prihodnjih prispevkov.
Košček v sestavljanki, še enkrat
Včasih organizacije mislijo, da bo s postavitvijo donacijske strani vse drugače. Pa ne bo. Fundraising je sistem. Donacijska stran je le en košček sestavljanke.
Ljudje običajno ne darujejo zato, ker so po naključju prišli na obrazec. Darujejo, ker so prej srečali vašo zgodbo, prepoznali vaše delo in vam začeli zaupati.
Donacijska stran ni začetna točka zbiranja donacij – je trenutek odločitve.
Majhna domača naloga
Odpri svojo donacijsko stran in jo poglej z očmi človeka, ki vas ne pozna.
Potem pa se vprašaj:
Ali bi v 30 sekundah razumel, zakaj bi podprl prav to zgodbo?
Če odgovor ni povsem jasen, je to dobra priložnost za izboljšavo.
Če želiš pogled na svojo stran
Včasih že nekaj majhnih sprememb pomembno izboljša jasnost in uporabniško izkušnjo.
Če želiš, lahko pogledam tudi tvojo donacijsko stran in podam nekaj konkretnih predlogov.
Piši mi na rok@cleopas.si. Brez obveznosti ali stroškov.
