V prejšnjem prispevku sem pisal o dilemi: kako najti ravnovesje med enostavnostjo donacije in zbiranjem podatkov, ki omogočijo nadaljnje delo z donatorji?
Če želite z donatorji graditi tudi dolgoročnejši odnos, potem se boste prej ali slej vprašali:
Kako postaviti dober donacijski obrazec?
Po eni strani se sliši kot zelo tehnično vprašanje. V resnici se v ozadju skriva mnogo več. V dobrem obrazcu se skriva premišljena logika in razumevanje (potencialnih) donatorjev. O tem bi rad danes napisal nekaj besed.
Največja napaka: obrazec kot administracija
Spomladi sem pomagal organizaciji na Švedskem, ki je začenjala z digitalnim fundraisingom. Organizacija ima bogato zgodovino fundraisinga, razdelan sistem kampanj, uporablja tudi enotno bazo donatorjev. Le na digitalnem področju je zaostajala.
Ko smo se dogovarjali glede donacijskih obrazcev, me je v oči zbodla njihova želja, da kot obvezno polje poleg email naslova (ki se ga potrebuje za potrditvena sporočila) in telefonske številke (ki je nujna za plačili s sistemom Swish – nekaj podobnega kot Flik) dodajo tudi osebno številko (nekakšen švedski EMŠO).
Logika je razumljiva: če že nekdo daruje, bi radi dobili čim več informacij. Sploh v kombinaciji s CRM sistemom je lahko unikaten identifikator zlata vreden. Na ta način smo lahko prepričani, da se donacija pripiše pravemu donatorju.
Ampak vsako dodatno polje pomeni več trenja. In več trenja pomeni več možnosti, da si človek premisli.
Donacijski obrazec ni administrativni obrazec. Je del fundraising poti.
Prvo pravilo: zbiraj samo podatke, ki jih boš res uporabil
Sliši se logično. Morda celo banalno. Je pa vsekakor ključno.
Če nekega podatka ne potrebujete za zahvalo, komunikacijo, davčno potrdilo ali dolgoročno delo z donatorjem, potem se vprašajte, zakaj ga sploh zbirate.
Zbiranje podatkov “za vsak primer” ni dobra praksa. Ne samo zaradi uporabniške izkušnje, ampak tudi zaradi odgovornosti, ki jo s tem prevzamete.
Drugo pravilo: avtomatiziraj, kar se da
Pogost strah – sploh pri manjših organizacijah – je, da bo fundraising prinesel več ročnega dela. Sploh če želimo delati z donatorji.
Ni nujno.
Danes lahko veliko stvari avtomatiziramo:
- zahvalni email po donaciji,
- obvestilo ekipi o novi donaciji,
- vpis v seznam za e-novice,
- dodajanje v CRM,
- segmentacija glede na višino ali namen donacije.
Zase večkrat rečem, da sem len. Sovražim namreč ponavljajoča opravila. Zato mi je avtomatizacija tako blizu. Prav zato verjamem, da lahko avtomatizacija pomaga, da tudi manjše organizacije začnejo na bolj sistematičen način graditi odnos z donatorji.
Pomembno pa je: avtomatizacija naj podpira odnos, ne ga nadomešča.
Tretje pravilo: donacija mora biti enostavna
To pomeni:
- jasni zneski (npr. 10 €, 25 €, 50 €),
- možnost vnosa lastnega zneska,
- čim manj klikov,
- mobilna prijaznost,
- jasen zaključek procesa.
Če človek ne razume hitro, kaj mora narediti, ga boste verjetno izgubili. Če boste zahtevali, da donator najprej ustvari uporabniški račun, potrdi 3 maile in še potrdi, da ni robot, potem ga boste verjetno izgubili.
Katera orodja uporabiti?
Zdaj pa prihajamo na tehnični del. Katera orodja uporabiti?
Če ste računali, da vam bom tu serviral edino zveličavno rešitev, vas moram razočarati. Tu ni enega pravilnega odgovora. Odvisno je od tega, kako želite graditi fundraising sistem.
GiveWP
Če uporabljate WordPress in želite fundraising vzeti resno, je GiveWP eno najbolj priljubljenih orodij.
Prednosti:
- narejen posebej za donacije,
- ponuja možnost enkratnih in ponavljajočih donacij,
- ima donor management,
- poročila in kampanje.
Slabost?
Lahko hitro postane precej kompleksen (in drag), sploh za manjše organizacije. Nekaj dodatnih omejitev je tudi pri integracijah z zunanjimi sistemi.
Gravity Forms
Pred nekaj leti sem skoraj pri vseh strankah zamenjal GiveWP za Gravity Forms.
Zakaj?
Ker omogoča veliko več fleksibilnosti:
- postaviš lahko zelo enostaven obrazec,
- povežeš ga s Stripe, PayPal ali drugimi plačilnimi moduli,
- enostavno dodajaš avtomatizacije,
- dobro se povezuje z drugimi sistemi,
- je bistveno cenejši od premium dodatkov za GiveWP.
Gravity Forms ni narejen prvenstveno kot fundraising platforma. Zaradi svoje fleksibilnosti pa omogoča precej več, kot le donacijske obrazce.
Ko-fi
Če želite začeti res enostavno, brez lastnega sistema, je Ko-fi zanimiva možnost.
Ni samo donacijski obrazec, ampak celoten mini ekosistem:
- enkratne donacije,
- mesečna podpora,
- članstva,
- preprost setup.
Še posebej zanimiv je za manjše projekte, ustvarjalce ali skupnosti.
Slabost pa je, da imate manj nadzora nad podatki in uporabniško izkušnjo.
Ni popolnega obrazca
Dober donacijski obrazec ni tisti, ki zbere največ podatkov. Dober obrazec je tisti, ki ustreza vašemu fundraising modelu.
Če ste na začetku, naj bo preprost.
Če gradite dolgoročen sistem, naj podpira odnose.
Največja napaka pa je, da poskušamo zgraditi napreden fundraising sistem brez jasne strategije, ljudi in časa za delo z donatorji.
Naslednji korak
Donacija ni konec poti. Pogosto je šele njen začetek.
V naslednjem prispevku bom pisal o tem, kaj se zgodi po donaciji. Ker ravno tam veliko organizacij izgubi največ potenciala.
Če želiš, se lahko dobiva na kratkem klicu in pogledava, kakšen donacijski sistem bi najbolje pomagal vaši organizaciji. Piši mi na rok@cleopas.si in bova našla termin.
