Ko sem postavljal svoje prve spletne strani sem bil začuden, kako enostavno se s strani pošlje email sporočila. Neka čarovnija je bila tam za kontaktnimi obrazci, in ob kliku na “Oddaj” je v moj nabiralnik prišel mail. Ali pa ne …
Nekaj let kasneje sem se začel več ukvarjati z email marketingom. Takrat sem se poglobil tudi v drobovje delovanja emailov in začel dojemati, zakaj nekateri maili preprosto ne pridejo do naslovnika – in kako se to lahko reši.
Da ti prihranim kakšen siv las, sem tukaj zbral nekaj informacij in nasvetov, kako poskrbeti, da bodo sporočila dostavljena, kot je treba.
Par besed o emailih
Pošiljanje mailov je dejansko zelo preprosta zadeva. Določiš pošiljatelja, naslovnika, sporočilo, in gremo! Tako nekako deluje tudi privzet način pošiljanja s spletnih strani.
Najbrž pa ni težko dojeti, da lahko tu hitro pride do zlorab: če lahko nastavim, da pošiljam z naslova banke, ali kakšne državne inštitucije … Ponudniki email storitev imajo danes dobro razvite SPAM filtre (mimogrede: veš, od kod izvira SPAM? Poglej si video!), ki preverjajo, ali gre za pristno sporočilo ali ne. Kako pa to ugotovijo?
Ključna stvar je preverjanje domene. Vsaki domeni lahko nastavimo različne DNS zapise, s katerimi povemo, na katerem strežniku se spletna stran na tej domeni nahaja, pa tudi kateri strežniki lahko pošiljajo maile s te domene. Običajno ponudniki gostovanj omogočajo pošiljanje kar s strežnika, na katerem se nahaja spletna stran. To je gotovo najlažje. Ne pa tudi najbolj zanesljivo.
SMTP strežnik
SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) strežniki so posebni strežniki, namenjeni izključno pošiljanju email sporočil. Ker so “specializirani”, nudijo boljšo dostavljivost in zanesljivost. Ker gre za zunanjo storitev, je v WordPressu ne moreš uporabiti kar direktno, ampak potrebuješ vtičnik, ki nadomesti privzeto mail() funkcijo.
Sam uporabljam vtičnik Post SMTP, ki je brezplačen, nudi pa vse, kar potrebujem: enostavno povezavo z raznimi ponudniki SMTP storitev, beleženje (logging) in tudi obveščanje, če pride do težav z dostavo.
Strežnikov oz. storitev, ki omogočajo pošiljanje email sporočil, je veliko. Sam sem jih testiral več, zdaj pa skoraj pri vseh strankah uporabljam Brevo. Zakaj?
- Gre za enega redkih evropskih ponudnikov, kar je super z vidika GDPR.
- Je enostaven za uporabo s Post SMTP vtičnikom.
- V brezplačnem paketu dobiš 300 sporočil na dan, kar je za večino spletnih strani več kot dovolj.
- … in končno: ker preprosto deluje.
Moj standardni workflow
Ko ustvarjam novo spletno stran, je nastavitev pošiljanja sporočil eden od standardnih korakov.
- Najprej dodam domeno v Brevo račun. Brevo pripravi potrebne DNS zapise, ki so za to potrebni. Ker za upravljanje DNS zapisov za večino domen uporabljam Cloudflare, lahko v Brevo to opravim z enim klikom.
- Nato v Brevu ustvarim API ključ, in ga prilepim v Post SMTP vtičnik.
- Sam dodam še pošiljanje obvestil o neuspelih pošiljanjih (neobvezno, ampak priporočljivo. Za to uporabljam storitev ntfy, ki sem jo opisal tule).
- Pošljem testno sporočilo.
- To je to.
V dnevnikih (log) lahko potem vidiš vsa sporočila, ki so bila poslana, njihovo vsebino in status. Če je prišlo do napake, lahko sporočilo znova pošlješ.
Za zaključek
Nastavitev mailov ne bo naredila spletne strani bolj “fancy”. Ni nekaj, kar bi se videlo navzven. Je le ena od zadev v ozadju strani, ki pa na dolgi rok naredi spremembo. Stran (in z njo tvoja ponudba) postane bolj zanesljiva in zaupanja vredna.
In ravno to želiš:
- da obrazci delajo,
- da prijave pridejo,
- da stranka ne izgubi povpraševanja,
- in da ti ni treba čez pol leta raziskovati, kje se je izgubil tisti mail.
Če postavljaš WordPress strani, se splača imeti en preverjen setup in ga uporabljati vedno znova.
Meni je tak setup prihranil veliko časa. In precej živcev. Morda jih tudi tebi.
